REPORTAŽA
Letošnjega dopusta si, kljub lanskemu all-inclusive razvajanju, nismo mogli predstavljati drugače, kot da se ponovno vrnemo v kamp in hladno senco borovcev, kjer dan in noč diši po morju ... Ampak, kako bi to organizirali, da:
- bo David na invalidskem vozičku čim enostavneje in predvsem samostojno funkcioniral?
- Bomo našemu nadobudnemu 2 in pol letniku nudili kar največ ugodja, tudi takrat, ko vremenu ne gre čisto po načrtih?
- Sama ne bom ves čas na preži, kdo potrebuje pomoč in zato skoraj brez počitka?
Šotor, na katerem se nabira prah, zaradi nizkega ležišča odpade. David bi namreč ves čas potreboval pomoč, da se usede na invalidski voziček. Odpade tudi zaradi morebitne vlage v primeru dežja.
Prikolica ... hmm, niti ne. Sama je ne morem upravljati, David pa, zaradi višine, tudi v tem primeru ni samostojen.
Avtodom? No, to bi sicer bila za našega najmlajšega člana najboljša avantura sploh, ampak potrebovali bi prilagoditev za vožnjo invalidov in zanje prilagojeno notranjost. To pa spet veliko stane. Torej, tudi avtodom odpade.
»Kaj pa šotorska prikolica?« sem vprašala Davida. To bi znalo biti. Že več let jih opazujem in po avanturi v otroštvu se je pojavila želja, da jo znova preizkusim. Odpravili smo se v Freedom center Celje in si jih dobro ogledali. Ni bilo treba veliko, da sva se z Davidom že dogovarjala za njeno izposojo v želenem terminu. Čeprav me je pred odhodom črvičilo v trebuhu in so se pojavljali dvomi ali bom zmogla sama, sem se, potem ko smo bili na usposabljanju pred predajo, popolnoma pomirila.
Tako smo spakirali in šli. Vožnja je potekala brez težav, kot da ne bi imeli priklopa zadaj. Hitro smo prispeli do trajekta, šli smo namreč v kamp Nerezine na Lošinj, kjer je vse potekalo brez zapletov. Ko smo prišli do parcele v kampu, odklopili camp-letko in se pripravljali, da jo postavimo, so se okoli nas že zbrali bodoči kamp sosedje in nam ponudili pomoč. Tako je David nadziral, jaz pa sem sestavljala ključne dele. Nisem verjela, da nam je že v prvo vse tako dobro uspelo. Vsi so se čudili, kako hitro in enostavno smo jo postavili.
Ker pa smo imeli rezervirano drugo parcelo, prišli pa smo nekaj dni prej, smo camp-letko čez 2 dni selili čez cesto.
Pa nič zato, to je bila za nas mala malica! Najprej se z Davidom sicer nisva strinjala o tem, kako naj bo prikolica obrnjena, pa je na koncu obveljala njegova. Moram priznati, da je imel prav, saj smo imeli preostanek dopusta pogled na morje. Prvi, drugi in tretji korak, pa je bila prikolica že skoraj postavljena. Z Davidom sva jo postavila skoraj sama in se prepričala, da camp-letka res nima konkurenta pri enostavnem postavljanju.
David je v camp-letki enostavno funkcioniral in predvsem bil popolnoma samostojen. Tudi če bi šel na dopust sam in bi mu nekdo priskočil na pomoč pri dvigu in spustu pokrova ter dvigu šotorskega platna, bi jo lahko uporabljal kot popolnoma prilagojeni apartma. Nenazadnje je njen ključni del priročna mini kuhinja.
In še nekaj zelo pomembnega - kljubovala je poslabšanju vremena, nočnemu nalivu in precej močni burji, ki je pihala dobra dva dni. Res smo bili veseli, da se je obnesla v vseh vremenskih razmerah.
Še eno veliko prednost smo opazili v primerjavi z avtodomom. Ker je samostojna in za svoje funkcioniranje ne potrebuje avta, si popolnoma mobilen in se lahko z avtom odpelješ kamorkoli si zaželiš.
Tudi burji se je nadvse uspešno upirala, »naša« camp-letka
Zaradi letošnjega krasnega dopusta že razmišljamo, kam se bomo odpravili naslednje leto.
Vsekakor bo camp-letka in dopustovanje v kampu, po možnosti tokrat povsem ob morju, prva izbira.
Besedilo in fotografije: Anja Zagomilšek in David Razboršek
Je Camp-letka zamikala tudi vas?
