Medtem ko so naši južni sosedje šele začeli spoznavati, da bo sezona morala trajati več kot le štiri mesece, je v sosednji Avstriji to že nekaj povsem običajnega. Sezona v turističnih krajih traja vse leto. Od januarja do januarja so vrata gostom na široko odprta, ponudba v kampih pa celo bogatejša kot v marsikaterem hotelskem kompleksu. Če smo se pred obiskom koroške dežele spraševali, ali jo obiskati poleti ali pozimi, smo po kratkih vikend počitnicah spoznali, da je pravi odgovor kar celo leto. Ob tem pa ne velja izpustiti obiska še drugih kampov, ki veljajo za koroške zvezde kampiranja (CampingSterne). Zakaj, vam zaupamo v nadaljevanju.
Nekega petka smo se, namesto proti morju, na pot podali proti severu. Po uri in pol vožnje smo se znašli na Koroškem, v osrčju Ziljske doline.
Naš cilj je bil kamp Schluga pri Šmohorju (Hermagorju), nedaleč stran od pobočij Slovencem zelo znanega smučarskega središča Mokrine (Nassfeld). Odločitvi, da smo izbrali prav ta kamp, je botrovalo tako pet zvezdic, s katerimi se ponaša, kot tudi dolgoletna tradicija družine Schluga. Ti se že od leta 1954 kalijo v prave mojstre svojega »foha«. In to se vidi ter občuti na vsakem koraku.
Med številnimi ravnimi, prostornimi parcelami, med katerimi se nekatere nahajajo pod bogatimi krošnjami dreves, spet druge se neovirano »nastavljajo« sončnim žarkom, smo hitro našli takšno po svoji meri. Nato pa je seveda sledilo takojšnje odkrivanje vsega, kar se nahaja na dolgem seznamu ponudbe za vsakogar v vseh letnih časih.
Najprej so prišli na vrsto najmlajši družinski člani. Sprehodili smo se po domačem živalskem vrtu. Pobožali ponije, zajce, ovce in koze ter se popeljali s kočijo. Ko je padel mrak, smo si privoščili sproščanje v notranjem bazenu z edinstvenim kaminom ter se spotili v savnah AlpinSpa-ja. Nato je bilo treba poskrbeti za prazne želodce ter raziskati otroško igralnico. Dodobra utrujeni smo v prijetno ogretih sanitarijah, urejenih tudi po meri otrok, opravili obvezne večerne rituale in sladko zaspali.
Sobota je bila rezervirana za kolesarjenje in zabavo za vso družino. Kamp se nahaja na Karnijski kolesarski poti R3. Brez posebnih načrtov smo zavrteli pedala in se popeljali skozi gozdove in vasi Zbiljske doline, vse do Beljaka. Ob povratku z vlakom smo se ustavili v zabaviščnem parku št. 1 na avstrijskem Koroškem. Ker je večer prinesel nekaj kapljic dežja, so se otroci »utaborili« v kamping kinu, »ta stara dva« pa sva odigrala partijo tenisa. Slednjega je sicer mogoče igrati tudi na prostem s čudovito panoramo na karnijske vršace in hribe, ki objemajo Ziljsko dolino.
Zgodnje nedeljsko vstajanje je bilo nagrajeno s čudovitimi pejsaži – v jutranjem soncu so se kopali vrhovi gora. Prav tja, na pobočja Mokrin (Nassfelda) smo bili namenjeni. Obuti v udobne pohodniške gojzerje smo sledili oznakam številnih pohodniških poti ter bili navdušeni nad t. i. Aqua trail, primerni celo za družine z vozički. Prepričali smo se, da bi z malo truda s kolesom zmogli tudi katero od gorskih poti ter se, tako kot smo naredili na dveh nogah, na koncu spustili vse do Preseškega jezera. Po besedah domačinov se voda ponaša s kakovostjo pitne vode, visoka temperatura jezerske vode, poleti tudi do 28 stopinj Celzija, pa prepriča še tako velike zmrzljivce. Seveda se tej dogodivščini nismo mogli upreti. Nekaj skokov v vodo, vzponov na ledeno goro, spustov po toboganu in sončenje na plaži, namenjeni nudistom, smo si še privoščili, lakoto potešili z domačim kruhom in špehom, nato pa sedli na svoje mobilne položaje in se ob spektakularnem sončnem zahodu odpravili proti domu. Prepričani, da se še vrnemo.
Koroške zvezde kampiranja, posejane vse od Belega (Weissen See) in Preseškega jezera (Presseger See) do Ziljske (Gailtal) in Lesne (Lesachtal) doline, namreč že zdaj čakajo na nas. Jeseni, ko se zeleno obarva v nešteto odtenkov rumene, rdeče in rjave, bo za nas ravno pravi, športnim aktivnostim naklonjen kamp ob vznožju gore Spitzegel ali pa Knaller kamp (Camping Knaller) ob Belem jezeru, ki zadovolji tudi največje športne navdušence. Ob Belem jezeru leži tudi kamp Terrassencamping Ronacher, katerega obišče vsako leto več ljubiteljev potapljanja. Pozimi, ko na smučanje vabijo zasneženi hribi, po dolinah pa vodijo kilometri stez za tek na smučeh, bomo izbirali kar med petimi odprtimi kampi. Spomladi, ko je v višavah možna še smuka, v dolinah pa že poganjajo popki in se bohotijo pisani cvetovi, pa se bomo odpravili v edinstven kamp na kmetiji ali v idiličen kamp na gori. Kamp Alpencamp Kötschach je kot nalašč za prave zimske užitke v hribih in doživetja na nižji nadmorski višini, denimo v Aquareni.
Več kot očitno je, da smo odkrili destinacijo, ki s svojimi zvezdami kampiranja (CampingSterne) navdušuje celo leto.
Zato se kmalu spet vidimo!
Besedilo: Tina Huremovič
